Poročilo z delavnice »Kako spremeniti življenjski slog na bolje?«

 

Datum in kraj: 28.1.2014, M hotel, Derčeva 4, Ljubljana

 

Delavnico je vodila Milenka Poljanec Bohnec, višja medicinska sestra, prof. soc. ped., zaposlena v Univerzitetnem Kliničnem centru, Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni kot edukator bolnikov s sladkorno boleznijo. Je vodja podiplomskega usposabljanja – izobraževanja s področja oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo za medicinske sestre in zdravstvene vzgojitelje, ki se ukvarjajo z vzpostavitvijo in izvajanjem edukacije bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji. Prav tako je mentorica pripravnikom Visoke šole za zdravstvo. 20 let aktivno sodeluje tako v organizacijskem kot programskem odboru Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije v endokrinologiji. Je avtorica številnih strokovnih člankov, urednica in recenzentka večjega števila strokovnih publikacij ter strokovni in organizacijski vodja številnih strokovnih izobraževanj in šol.

 

Delavnica se je pričela ob 16.30 uri. prišlo je 13 udeležencev, iz 8 različnih NVO in 1 inštituta. Na začetku delavnice sem udeležence pozdravila v imenu Mreže NVO 25x25 in jih povabila k sodelovanju tudi v naprej ter koriščenju uslug mreže. Predstavila sem jim namen delavnice ter predavateljico.  Namen usposabljanja je bil pripravljen tako, da so se udeleženci, sodelavci nevladnih organizacij,  lahko naučili kako svetovati ljudem, da bodo ti lažje uvedli spremembe in drugačne vedenjske navade v svoje vsakdanje življenje.



 

Vse življenje se izobražujemo. Svoje vedenje, navade, lahko tudi spremenimo. K temu se lahko spodbudimo in motiviramo sami, ko nastopijo težave z zdravjem, pa potrebujemo zdravniško pomoč. Na prvem mestu mora biti vsak posameznik odgovoren za svoje zdravje. Svetovalci tudi iz vrst NVO, mu lahko nudijo oporo. Pomembna je pravilna komunikacija in dogovor. Bolnik potrebuje vseživljenjsko pomoč. Naš cilj je, da ga opolnomočimo, da osvoji znanje, kompetentnost, da bo znal skrbeti za svoje stanje v najboljši moči (npr. kdaj vzame tablete, si izmeri krvni tlak, sladkor v krvi, ipd.). Tisti, ki mu svetujemo, ne sme postati odvisen od nas. ne moremo pa izobraževati, ne da bi tudi vzgajali. Vzgoja pomeni spremembo vrednot, osebnosti, prepričanja, stališč, delovnih navad, vedenjskih navad. Prisotni udeleženci večinoma delajo s starejšimi, tudi že obolelimi ali pa njihovimi znanci, svojci. Ti težko spreminjajo navade. Svetovalcem morajo zaupati, da lahko kaj bistvenega spremenijo pri sebi, začutiti morajo, da jim lahko zaupajo. vedeti moramo, da tretjina bolnikov sodeluje, tretjina jih ne sodeluje, tretjina pa je nekje vmes. Pri komunikaciji moramo upoštevati, da so nekateri vizualni tipi, določeni si zapomnijo govorna sporočila, tretji pa morajo vse preizkusiti, otipati. Pozorni moramo biti na to, komu kako nekaj razložimo. Moč besede: izogibanje pojmom z negativnim prizvokom, besedo morati, zamenjamo z besedo želeti (npr,. želim shujšati), bolnika ne potisnimo v podrejeni položaj, da je odvisen od nas, svetovalcev. Za bolnika oz. tistega, ki želi našo pomoč, moramo imeti prostor in čas. vedno naredimo načrt individualnega dela. Grožnja nikoli ne motivira. Motivira pohvala. Pohvalimo, ko nekdo spremeni vedenje, ko doseže napredek, tudi če ni nekega rezultata,a je bil trud. Zastavljen mora biti cilj, drugače napredka ni. Spodbujati moramo bolnikove sposobnosti, ki jih je imel, ko še ni bil bolan in samozavest. Ne silimo ga v dejavnosti, ki jih prej ni opravljal (npr. da smuča, če nikoli ni). Kdor potrebuje, ga napotimo v Zdravstveni dom, kjer so centri preventivnih programov.

Poznamo kognitivno vedenjsko terapijo. Vsak dan se odločimo nekaj spremeniti. Izvajati pozitivne spremembe, vztrajati pri njih. malo ljudi ostane v »varnem« (zdravem) življenjskem slogu. Obstaja sklop znanj, metod, tehnik,  za spremembo miselnih vzorcev. nenehno razmišljamo, kar vpliva na naše občutke, ti pa na naše vedenje, razmišljanje. Misli so lahko ne – ali pa funkcionalne. ne pustimo se zapeljati mnenjem, pomembna so dejstva. Glava je polna nepomembnih misli, pomembne so pozitivne misli in afirmacije. Počutimo se tako kot razmišljamo.

Opravili smo test sistemov zaznavanja, spoznali smo vedenjsko kognitivno terapijo in korake pri izvedbi kognitivne vedenjske terapije s pomočjo petstopenjskega vprašalnika, seznanili smo se tudi z vprašalnikom za pomoč pri izvedbi kognitivne vedenjske terapije in reševali problem s področja prehrane. S tem smo zaključili zadnji, praktični del delavnice.






Društvo za zdravje srca
in ožilja Slovenije

Sedež:
Dunajska c. 65
1000 Ljubljana

Prostori:
Cigaletova ul. 9
1000 Ljubljana

Tel: 01/234-75-50
GSM: 041/767-020
Fax: 01/234-75-54


 

E-novice



Projekt »Mreža NVO 25x25« delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: »Institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve: »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.


 Naši podporniki: