Poročilo z delavnice »Profesionalna, "zdrava" komunikacija z uporabniki storitev NVO s področja zdravja«

Datum in kraj: 27. marec 2014, M hotel, Derčeva 4, Ljubljana


Delavnica se je pričela ob 16.30 uri. Udeležilo se je 18 udeležencev iz 13 različnih NVO. Namen usposabljanja je bil, udeležence naučiti oziroma jim predstaviti pravilen odnos in komunikacijo z različnimi ljudmi, ki so lahko tudi uporabniki storitev društev.

Delavnico je vodila Irena Vrhovnik, učiteljica slovenskega jezika, andragoginja, NLP Coach (International Neuro-Linguistic Programming Trainers Association) in mednarodni SDI (Strength Deployment Inventory) trener. Leta 2008 je končala TA (Transakcijsko analizo) 101, kjer  študij nadaljuje. Zaključila je enoletno Pedagoško-andragoško izobraževanje za predavatelje višjih šol, na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na področju izobraževanja ima več kot petnajstletne izkušnje, na treningih, predavanjih in delavnicah za različne nivoje vodenja, v različnih organizacijah. Dela kot predavateljica, trenerka, moderatorka. Je članica Slovenskega društva za nevrolingvistično programiranje in Društva moderatorjev Slovenije.

Posvetili smo se odnosu v komunikaciji, zakaj se vedemo kot se, kakšna je moč besed, kako se gradi zaupanje v komunikaciji ter kako komuniciramo z ljudmi s težavnimi oblikami vedenja. Zaupanje se gradi do 9 mesecev, izgubimo pa ga lahko v trenutku. Vsaka medsebojna komunikacija obsega vsebino in odnos. Najboljša je pozicija ++, saj je tu spoštovanje človeka do sočloveka, tu lahko pokažemo vsa čustva skladno s tem kar okolje pričakuje – socializirano vedenje.

Ljudje znamo prepoznati različnosti in jih sprejmemo, ne obsojamo. A to ni pozicija vsesplošnega sprejemanja, pač pa pozicija priznavanja različnosti, dejanja tudi sankcioniramo. Kako pridobimo sogovornika? To lahko vadimo: spremljanje, dober stik, nebesedno vodenje, besedno, vsebinsko vodenje, preverjanje, zrcaljenje. V komunikaciji uporabljamo vse čute, opazujemo, poslušamo, celo začutimo kako ljudje okoli nas komunicirajo. Signali med nami potekajo tudi, ko molčimo. Filtri, motnje so: vrednote, prepričanja, lastne izkušnje, kraj, čas, odločitve, jezik. Komunikacija je odvisna od tega kako izgovorimo besede, mimo besed (vonj, obleka,…), komunikacija naj bo v skupini dvosmerna. Bistvo empatičnega vživljanja v sočloveka je aktivno poslušanje. razumeti ni enako kot sprejeti. Znati moramo dobro poslušati, da tudi slišimo, dojamemo,  kar nam kdo govori. Pomembna je potrpežljivost, da ne prekinjamo sogovornika.

Med poslovnim razgovorom si lahko zapišemo najpomembnejše stvari, opažanja, misli.  če ni zaupanja v komunikaciji, se v odnosu poraja dvom, nezaupanje, negotovost. Poznamo pasivni, agresivni in asertivni komunikacijski stil.

Udeleženci so spraševali tudi kako naj ravnajo z uporabniki storitev, ki jih izvajajo v primeru, da delajo s težavnimi sogovorniki – prilagajamo nebesedno komunikacijo, resnično poslušajmo, skušamo razumeti, ponovimo ključne besede, postavljamo vprašanja, prepoznamo pozitivne namene, upoštevamo sogovornikove vrednote, pojasnimo svoje pozitivne nam,ene, spoštujmo in sprejmimo kritiko. Pri Slovencih je značilno, da malokdo zna reči »ne«. To se privzgoji že v otroštvu. Otrok mora imeti pravico reči »ne«, drugače pridobi slabo samopodobo. Naučili smo se tudi kako naj ravnamo z različnimi tipi ljudi: vsevednež, tank, negativist, žrtev.

Govorili smo o čustvih. Čustveno zrela oseba zna izražati čustva in jih kontrolirati. Z uporabniki storitev društev morajo tisti, ki delajo z njimi, govoriti tako, da izvemo kaj je v ozadju njihovih težav, poiščemo kdaj so se dobro počutili, na kaj so bili res ponosni, kaj so dobrega dosegli. Na to se potem v komunikaciji lahko opremo. Ključ za obvladovanje čustev je prepoznavanja, razumevanje, interpretacija in poimenovanje čustev. Upoštevati moramo posameznikov okvir sveta, tako, da ga sprašujemo. Njegov stres ni enak kot naš.  Vrste inteligence pri posamezniku delimo na razumsko, telesno, čustveno, duhovno in socialno inteligenco. Poudarek smo namenili čustveni inteligenci – samozavedanje, samoregulacija, motivacija, prilagodljivost, fleksibilnost. Pomembno se je zavedati, da čustvo v neki komunikaciji določimo sami. Sami se odločimo za neko reakcijo. na čustvovanje vplivajo dejavniki kot so dednost, okoliščine in vzgoja, odnos s starši, sovrstniki in učitelji, socialna, družbena in politična klima (predvsem v otroštvu). Nihče me ne more raniti brez mojega dovoljenja! (Gandhi). Zavedanje samega sebe in prepoznavanje lastnih čustev je pomembno, ker omogoča, da se zaščitimo pred nevarnostjo, se prilagajamo na nove okoliščine, se pravilno odločimo, obvladamo lastno vedenje, samozaupamo in smo optimistični, sprejmemo odgovornost za lastno življenje, imamo sposobnost empatije. Sogovorniku pomagajmo ubesediti njegova čustva. Ko svoje namere in želje jasno izrazimo, prevzamemo tudi odgovornost za svoje cilje in damo sogovorniku možnost, da se na naša čustva odzove. Znati moramo tudi upravljati z jezo, kar je kot vožnja z avtomobilom  – znati je treba stopiti na plin ali na zavoro.

Vse kar dajemo, dobimo nazaj. Vprašajmo se, ko delamo z uporabniki: »Bi jaz želel, da sem obravnavan na takšen način?«, »Bi jaz sam rad delal z nekom kot sem jaz?«

Med delavnico smo opravili tudi nekaj praktičnih vaj in testov (test asertivnosti/ali znamo reši »ne« in testiranje inteligenčnega kvocienta (Daniel Goleman).






Društvo za zdravje srca
in ožilja Slovenije

Sedež:
Dunajska c. 65
1000 Ljubljana

Prostori:
Cigaletova ul. 9
1000 Ljubljana

Tel: 01/234-75-50
GSM: 041/767-020
Fax: 01/234-75-54


 

E-novice



Projekt »Mreža NVO 25x25« delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: »Institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve: »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.


 Naši podporniki: