SOFINANCIRANJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ NA LOKALNI RAVNI

 

 


Kljub temu, da neprofitne nevladne organizacije niso usmerjene v ustvarjanje profita, pa za svoje delovanje in obstoj potrebujejo finančna sredstva. Stalni prihodki so za marsikatero nevladno organizacijo prej ideal kot realnost, so pa nepogrešljivi, če želimo ohranjati učinkovitost, stalnost in neodviosnost delovanja organizacije.

 

Na grobo bi lahko vire financiranja razdelili v dve skupini: na eni strani so javni viri, kamor sodi financiranje iz lokalnih, nacionalnih, EU in drugih mednarodnih razpisov. Sem sodijo tudi državne subvencije in dotacije, financiranje na podlagi koncesijskih pogodb, ki jih organizacija sklene z državo in financiranje iz skladov (npr. loterija). Nadalje je financiranje s strani države lahko posredno ali neposredno. Neposredno državno financiranje je določeno z Zakonom o javnih financah, ki določa, da se sredstva subvencij, posojil in drugih oblik državnih pomoči dodelijo na podlagi predhodno izdanega javnega razpisa. Med posredno državno financiranje pa lahko uvrstimo možnosti NVO, da so oproščene plačila davkov za organizacije, ki so ustanovljene za opravljanje nepridobitne dejavnosti (če poleg svoje osnovne dejavnosti organizacija opravlja tudi pridobitno dejavnost, mora iz tega plačati davek od dohodkov iz pridobljene dejavnosti).

 

Po drugi strani se organizacija lahko financira iz lastnih oz. privatnih virov. Sem sodijo donacije in prispevki podjetij (npr. sponzorske pogodbe med podjetjem in organizacijo), prostovoljni prispevki podjetij in občanov ter prihodki iz pridobitne dejavnosti. Pridobitne so vse dejavnosti, ki jih organizacije opravijo in jih zaračunavajo, torej iz teh dejavnosti dosegajo prihodke na trgu. V Sloveniji nepridobitne organizacije torej lahko opravljajo pridobitno dejavnost, ki je povezana s poslanstvom organizacije, vendar pa so prihodki od opravljanja te dejavnosti obdavčeni.

 

V tem dokumentu bomo predstavili možnosti financiranja na lokalni ravni za NVO, ki delujejo na področju javnega zdravja na primeru treh občin: Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Maribor, Mestna občina Murska Sobota.


  

Mestna občina Ljubljana

Mestna občina Ljubljana podpira razvoj dejavnosti ter programov varovanja zdravja, ki znatno prispevajo k boljšemu življenju v mestu. Izbor programov v sofinanciranje poteka preko rednih javnih razpisov (»Ljubljana – Zdravo mesto«), saj lahko sredstva za njihovo izvajanje namenjajo le na ta način. Pri izbiri programov upoštevajo potrebe ljudi in predloge izvajalskih organizacij, ki temeljijo na izkušnjah in razvojnih usmeritvah preventivnih zdravstvenih dejavnosti. Za pripravo vsakokratnega javnega razpisa presojo popolnosti prispelih vlog ter oceno vlog v skladu s pogoji javnega razpisa in razpisnimi merili je pristojna strokovna komisija, imenovana z odločbo župana, odločitev o razdelitvi sredstev pa je v pristojnosti župana.


 

 

Mestna občina Maribor

Tako kot drugje se tudi v MOM nevladne organizacije lahko financirajo preko razpisa, ki praviloma poteka enkrat letno. Preko razpisa se sofinancirajo neprofitni programi za krepitev zdravja prebivalstva na območju MOM, ki spodbujajo procese promocije, varovanja, krepitve, izobraževanja in ohranjanja zdravja celotne populacije in niso financirani kot redna dejavnost javnih služb na področju zdravstva ter se skladno s programom in finančnim načrtom področja zdravstva, sofinancirajo iz javnih sredstev. Za realizacijo programov je načeloma predvidno do 50.000 EUR. MOM nevladnim organizacijam ne more podeliti koncesije za opravljanje primarne zdravstvene dejavnosti, saj zakon tega ne omogoča.

 

Uporaba brezplačnih občinskih prostorov MOM

Nadalje lahko vse nevladne organizacije, ki imajo status, da delujejo v javnem interesu, zaprosijo za uporabo brezplačnih občinskih prostorov, ki so za to namenjeni. Takšne NVO so oproščene plačila najemnine, morajo pa kriti obratovalne stroške za prostor (telefon, ogrevanje, elektrika, čiščenje idr.). MOM spodbuja NVO s področja zdravja, da uporabljajo tudi kapacitete javnih zavodov (npr. brezplačni najemi prostorov za izvedbo predavanj, delavnic in ostalih aktivnosti NVO).  Vse zadeve v zvezi s fondom poslovnih prostorov, ki so last Mestne občine Maribor, opravlja Sektor za gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori v sestavi Urada za gospodarske dejavnosti. Poslovni prostori se prvenstveno oddajajo v najem za opravljanje poslovnih pridobitnih dejavnosti, po potrebi ter pod določenimi pogoji in če ni interesa za poslovni najem, pa tudi za nepridobitne oz. neposlovne dejavnosti. V posameznem poslovnem prostoru pa se lahko opravljajo le tiste dejavnosti, za katere so izdana ustrezna upravna dovoljenja.


MOM nezasedene poslovne prostore, ki jih ne potrebuje za svoje potrebe, oddaja v najem na podlagi in v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 86/10 in 75/12 - v nadaljevanju: ZSPDSLS), Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 34/11, 42/12 in 24/12- v nadaljevanju: uredba) ter Odlokom o oddajanju poslovnih prostorov, garaž in garažnih boksov v najem (MUV, št. 10/09 - v nadaljevanju: odlok), in sicer prvenstveno z metodama javne dražbe najemnine ali javnega zbiranja ponudb, ki ju določata že zakon in uredba. Izbrana metoda-razpis, ki vsebuje vse obvezne sestavine, se objavlja po potrebi ali ko so na razpolago nezasedeni poslovni prostori in se mora obvezno objaviti v Uradnem listu republike Slovenije ter na svetovnem spletu oz. spletnih straneh MOM www.maribor.si pod rubriko razpisi, neobvezno pa se istega dne v časopisu Večer objavi tudi obvestilo o objavi dražbe v uradnem listu in na spletnih straneh. Navedeno metodo in postopek neposredne oddaje pa prav tako določata zakon in uredba. Noben postopek oddaje ni kratek, predvsem zaradi določenih rokov objav, tudi namere o oddaji na svetovnem spletu oz. spletnih straneh MOM, ki mora biti objavljena najmanj 15 dni pred izbrano metodo oddaje in mora biti objavljena najmanj petnajst dni, najemna pogodba pa se pred potekom tega roka ne sme podpisati.


V primeru, da pa katera od prej navedenih metod ni uspela, se poslovni prostor lahko odda v najem tudi z metodo neposredne pogodbe in morda tudi za opravljanje nepridobitne oz. neposlovne dejavnosti, lahko rečemo nevladnim organizacijam oziroma organizacijam, ki je ustanovljena prostovoljno kot društvo, zavod ustanova in podobno, namen in cilj njenega delovanja pa nista pridobitna.


Glede prostorov v katerih bi najemniki (društva, zavodi, združenja, ustanove, politične stranke in podobne organizacije), želeli opravljati neprofitne dejavnosti, je bil interes v preteklosti mnogo večji, danes pa temu ni tako. Interesenti namreč v večini primerov ne razpolagajo z zadostnimi finančnimi sredstvi, potrebnimi za vzdrževanje in ostale stroške v zvezi z najemom in uporabo poslovnega prostora. Najemniki, ki v skladu z 28. členom odloka opravljajo neprofitno dejavnost, za najem plačujejo znižano najemnino na podlagi 34. člena odloka, ki določa, da najemniki, ki opravljajo neprofitno dejavnost iz 28. člena odloka plačujejo znižano najemnino, ki se izračunava na m2 poslovnega prostora. Višina najemnine na m2 je enaka vrednosti točke iz 23. člena odloka, povečana za znesek zavarovanja in upravljanja ter se usklajuje z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v RS v preteklem letu. Tako je v letu 2013 vrednost točke povečana za znesek zavarovanja in upravljanja 2,90 EUR/m2 kar je tudi višina neprofitne najemnine.


 Istočasno 32. člen odloka določa, da invalidske in humanitarne organizacije, ki delujejo na podlagi statusa priznanega z odločbo pristojnega organa in delujejo v javnem interesu na področju socialnega in zdravstvenega varstva, javni kulturni in izobraževalni zavodi, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Maribor, mladinski sveti lokalne skupnosti ter društva pripadnikov drugih narodnosti, ki se združujejo z namenom ohranitve narodnostne kulture, za poslovne prostore ne plačujejo najemnine.

Vsi najemniki brez izjeme (tudi tisti, ki ne plačujejo najemnine ali plačujejo neprofitno), pa so poleg plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča dolžni za poslovni prostor redno plačevati tudi druge stroške, ki zajemajo: obratovalne stroške v zvezi z dobavami in storitvami potrebnimi za zagotovitev pogojev za poslovanje v poslovnem prostoru (individualni obratovalni stroški) in v stavbi kot celoti (skupni obratovalni stroški), stroške rednega vzdrževanja ter morebitne ostale stroške v zvezi z uporabo poslovnega prostora in skupnih delov stavbe, za katere se stranki dogovorita s pogodbo. Neredko so prej navedeni stroški višji kot znaša neprofitna najemnina.


V letu 2013 je med najemniki, ki so bili oproščeni najemnine, bilo kar 12 nevladnih organizacij (od 18, med katere pa ne štejemo javne zavode in društev pripadnikov drugih narodnosti), ki delujejo na področju zdravja, kar je za NVO sektor s področja javnega zdravja, ki deluje v Mestni občini Maribor zelo vzpodbudno.

 


Druge možnosti financiranja NVO s področja zdravja v MOM

Na podlagi Pravilnika o merilih in postopkih pri zagotavljanju obveznosti za izvajanje dejavnosti osnovnih šol (katerih ustanoviteljica je MOM, s katerim Mestna občina Maribor ureja merila in postopke pri zagotavljanju obveznosti občine do javnih osnovnih šol na območju mestne občine iz sredstev proračuna za izvajanje osnovne dejavnosti ter dodatnih dejavnosti) je občina javnim osnovnim šolam dolžna med drugim zagotavljati tudi sredstva za izvajanje tistih dodatnih dejavnosti, ki jih osnovne šole izvajajo po prehodnem dogovoru z MOM. Po 20. členu Pravilnika med te dejavnosti sodijo programi za preprečevanje odvisnosti in drugi preventivni vzgojni programi, kamor bi lahko uvrstili tudi zdravstvenovzgojne programe.

 


Nabor vsebin, ki so lahko predmet sofinanciranja s sredstvi mestnega proračuna in možnih izvajalcev oblikuje strokovna komisija, v katero se ob strokovnih delavcih mestne uprave vključujejo zunanji strokovnjaki in predstavniki osnovnih šol. Za mandatno obdobje petih let jo imenuje župan. Nabor vsebin in možnih izvajalcev je sestavni del navodil, ki jih v zvezi s sofinanciranjem teh programov v naslednjem šolskem letu posreduje osnovnim šolam pristojni organ mestne uprave do konca junija.


 

Prav tako lahko mestni svet, upoštevajoč pobude osnovnih šol, staršev oziroma skrbnikov, zainteresirane strokovne javnosti in drugih pobudnikov ob obravnavi in sprejemu letnega mestnega proračuna odloči, da se v okviru dodatnih dejavnosti osnovne šole sofinancirajo tudi druge dejavnosti oziroma programi in zanje določijo namenska sredstva. Med sofinancirane programe bi vsekakor lahko bili umeščeni programi, ki jih za osnovno šolo izvajajo nevladne organizacije s področja zdravja.

 

Za vključitev NVO programov v osnovne in srednje šole bi bilo potrebno narediti:

-          Analizo aktivnosti, ki jih NVO s področja zdravja v Mariboru nudijo za osnovne in srednje šole

-          Oblikovati »zdravstveno preventivni paket«, ki bi bil sestavljen iz aktivnosti s področja javnega zdravja večih NVO

-          Določiti obseg, način, trajanje in ceno »zdravstvenega preventivnega paketa«

-          Predstaviti paket osnovnim in srednjim šolam in predstavnikom MOM ter dogovor o možni vključitvi paketa med interesne dejavnosti, financirane s strani MOM

 

 

 

Mestna občina Murska Sobota

Kot drugje, tudi Mestna občina Murska Sobota financira vse programe na podlagi razpisa, ki je vsakoletno objavljen v uradnem listu in na spletnem mestu Mestne občine Murska Sobota. Vsa zainteresirana društva se s programi prijavijo na razpis. Razpis se izvede v skladu s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, kjer je opredeljen tudi postopek razpisa. Drugih pravilnikov občina nima sprejetih. Če je prijavitelj iz druge občine oziroma mesta, mora imeti v Mestni občini Murska Sobota odprto podružnico, da se program lahko financira.

MOMS ne razpolaga s prostori, ki bi jih lahko dala v najem nevladnih organizacijam, zato si NVO v Murski Soboti morajo prostorske pogoje zagotoviti same. V prihodnje pa na občini predvidevajo, da bi za NVO uredili eno stavbo, kjer bi več organizacij lahko imelo sedež. Zaenkrat je to še ideja.




Društvo za zdravje srca
in ožilja Slovenije

Sedež:
Dunajska c. 65
1000 Ljubljana

Prostori:
Cigaletova ul. 9
1000 Ljubljana

Tel: 01/234-75-50
GSM: 041/767-020
Fax: 01/234-75-54


 

E-novice



Projekt »Mreža NVO 25x25« delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: »Institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve: »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.


 Naši podporniki: