Zapisnik delavnice za novinarje »Korektno poročanje na področju zdravja«


Datum in kraj: 5. 12. 2013, Ljubljana

 

 

5. decembra smo v konferenčnem prostoru City hotela v Ljubljani organizirali delavnico za novinarje, o korektnem poročanju v medijih in sicer o področju zdravja. Delavnico je vodila Mateja Grošelj, univ. dipl. nov., novinarka časopisa Večer, dobitnica nagrade Evropske unije za prispevke v zdravstvu.

 

Delavnica se je pričela ob 17.00 uri.  Na začetku delavnice sem udeležence pozdravila v imenu Mreže NVO 25x25, jo predstavila in jim predstavila namen delavnice ter predavateljico. Udeleženci so se najprej predstavili. Udeležencev je bilo 10, iz 7 medijev.

 

V uvodnem delu je predavateljica opisala različne medijske prakse, ki kažejo, da so določila novinarskega kodeksa iz različnih razlogov pogostokrat kršena. Ti razlogi so subjektivni in objektivni,  želja po senzacionalizmu, težnja biti prvi in drugi motivi. Strokovnost je tista, ki novinarje zavezuje k preverjanju informacij in podatkov, namenjenih javni objavi.

Prikazala je izkustvene primere, ki potrjujejo, kako hitro lahko novinar zapade v situacije z negativnimi posledicami. Na področju zdravstva je novinarjevo razumevanje problematike, ki jo prinaša laični javnosti, tem bolj pomembno. Nepazljivo posredovane vsebine ali celo namerno pretirani oziroma izkrivljeni pristopi lahko izoblikujejo povsem napačne slike dejanskega stanja.

V nadaljevanju je opisala nekaj kršitev novinarskega kodeksa v medijski praksi, ki so se zgodili in bi se jim novinarji vsekakor morali izogibati. Podala je primere napačnega imenovanja institucij, v članku npr. novinar piše o ljubljanski onkologiji (onkologija je veda) in ne o Ljubljanskem inštitutu za onkologijo, napačnega imenovanja medicinskih izrazov (npr. žilje in ožilje). Povedala je, da mnogi novinarji črpajo informacije iz spleta, kar je lahko sporno, teh informacij niti ne preverjajo. Tudi stroka v nekaterih primerih ni poenotena, npr. zaradi določenih izrazov, terapij. V tem primeru poiščemo strokovnjaka z večjimi referencami. Novinar je zavezan k preverjanju informacij. Novinar informacij ne sme niti povzemati, ne da bi jih prej preveril.

V medijih zasledimo tudi napačna statistična navajanja. Primer: navajanje števila sladkornih bolnikov v Sloveniji 99.000 ali 137.000? Zakaj so razhajanja že v statistiki? Katera objava je pravilna? Novinar mora v tem primeru preveriti podatke in se na vir tudi sklicuje (npr. vir: Inštitut za varovanje zdravja RS). Sicer je konkretno navajanje števila sladkornih bolnikov predavateljica raziskala in ugotovila, da ni registra sladkornih bolnikov in zato ustanove operirajo s temi podatki.

Bolj kritični pa moramo biti pri nevednosti. Npr. Možganska kap, za katero je novinar iz nevednosti že zapisal, da je nekdo umrl zaradi krvavitve v možganih. To je zavajanje bralca. Prav tako ni dopustno posploševanje, npr. nekateri novinarji enačijo HIV in AIDS, je pa eno virus, drugo pa bolezen, če se virus izrazi.

Zdravniki imajo pogosto zelo strokovne izraze, izjave. V teh primerih jih moramo prositi za enostavne, laiku primerne, razumljive.

Imamo strokovne smernice za novinarje o poročanju o samomoru. Vendar, ali jih upoštevamo? To področje je zelo občutljivo. Predstavila nam je Strokovne smernice za odgovorno novinarsko poročanje za preprečevanje samomora, IVZ ( so na spletni strani IVZ, ki jih je privravil v sodelovanju s skupino novinarjev). Podala nam je primer dijakinje 2. letnika, ki je skušala storiti samomor s prevelikim odmerkom zdravil – novinar se je v opisu primera korektno izognil opisovanju metode samomora, ni navedel količine zdravil, vrste zdravil, načina kako, kje jih je dijakinja pridobila, izognil se je opisu lokacije poskusa samomora, senzacionalističnemu slogu in besedi samomor. Novinar se je izognil poenostavljenim zaključkom o možnih vzrokih samomora. Javnost pa je informiral o znakih depresije, ki predstavlja najpomembnejši dejavnik tveganja za samomor. Spodbudil je k iskanju pomoči v primeru stiske in navedel ustrezne kontaktne informacije. Primer je v prilogi. Rumeni medji bi rekli, da bralci »želijo več«. To pa je napaka, ki je novinar ne sme narediti.

Novinarske smernice potrebovali še za druga področja, kot so zdrava prehrana, vzdrževanje telesne teže, alternativno zdravljenje in druga.

Novinarji uporabljajo tudi nepravilne izraze kot so npr. teden diabetesa (pravilno: teden boja proti diabetesu), rakavi bolniki (pravilno: bolniki z rakom), sladkorni bolniki (bolniki s sladkorno boleznijo), doživljenjska bolezen (pravilno: dosmrtna bolezen)m, je v življenjski nevarnosti (pravilno: je v smrni nevarnosti).

Sledila je razprava. Govorili smo, kako je z licencami za novinarje, bi bile potrebne? Sedaj še ni čas za to, saj se mediji borijo za obstanek, vplivale pa bi tudi na spremembo študijskih razmer.

Govorili smo o problematiki rumenih medijev, ki iščejo predvsem slabe novice, kaj se je nekomu slabega zgodilo, da lahko bralec v tem išče zadovoljstvo, da se nekaj takšnega ni zgodilo njemu.

Govorili smo tudi o tujkah, ki jih laik ne razume vedno, zato je za tujko vedno potrebno povedati razumljiv izraz, razlago, npr. stent (žilna opornica), govorili smo o pisanju kratic, kjer je za prvo omembo kratice potrebno napisati celotno navedbo, ki jo pomeni kratica.

V izjavah za javnost morajo biti npr. govori govornikov, ne pa v naprej pripravljeno besedilo, brez tega dela.  V ospredje prihaja dajanje izjav za javnost kar preko e-pošte in telefona. Tu je obvezna avtorizacija. Katera informacija je subjektivna, katera objektivna? Objektivne ne obstajajo. Kadar je novinar glede neke informacije v dilemi, je bolje, da jo izpusti, če je v danem trenutku ne more preveriti. Vloga nevladnih organizacij s področja zdravja pri oblikovanju medijske vsebine je lahko zelo velika, saj imamo stik s stroko, statistične podatke, izkušnje članov, ipd. Novinarjem so lahko v veliko pomoč, če se vzpostavi most med njimi. Nevladne zdravstvene organizacije so v večini primerov odprte za novinarska vprašanja, z njimi so pripravljene sodelovati, saj s tem razširjajo in omogočajo tudi svoje poslanstvo.

 

Udeleženci so skupaj s predavateljico izrazili željo, da organiziramo še eno delavnico za novinarje, v sodelovanju novinarske stroke in  zdravstvene inštitucije, kot je npr. IVZ in v tem dialogu osvetlimo problematiko korektnega poročanja.

 

 

Delavnico smo zaključili ob 19.30 uri.

 

 

Zapisnik sestavila: Nataša Jan






Društvo za zdravje srca
in ožilja Slovenije

Sedež:
Dunajska c. 65
1000 Ljubljana

Prostori:
Cigaletova ul. 9
1000 Ljubljana

Tel: 01/234-75-50
GSM: 041/767-020
Fax: 01/234-75-54


 

E-novice



Projekt »Mreža NVO 25x25« delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: »Institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve: »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.


 Naši podporniki: